Ravna Gora in Slovenci
Pri raziskovanju prednikov iz družine Renko / Renka z območja Stare Sušice in Ravne Gore v Gorskem kotarju na Hrvaškem sem hitro opazil, da se v rodoslovnih knjigah iz Ravne Gore pojavlja precej priimkov, ki zvenijo slovensko: Troha, Kordiš, Sedej, Rotar, Bajt in drugi.
To me je spodbudilo k raziskovanju zgodovine tega področja. Geografska lega Gorskega kotarja je namreč že v preteklosti omogočala močan pretok prebivalstva in prepletanje sosednjih kultur.
Priseljevanje
Izkazalo se je, da so se v Ravno Goro in njeno okolico priselili številni Slovenci iz bližnjih krajev, predvsem iz okolice Babnega Polja in Bele krajine, pa tudi iz nekoliko bolj oddaljenega Idrijskega hribovja (Idrija, Cerkno, Črni Vrh, Poljane ...).
Glavni val priseljevanja s slovenskega ozemlja je najverjetneje potekal v dveh ključnih obdobjih: ob izgradnji Karolinske ceste okoli leta 1727 ter ob postavitvi steklarne v Stari Sušici leta 1764. Ta velika infrastrukturna in gospodarska projekta sta privabila številne delavce, gozdarje in obrtnike.
Ta selitveni tok potrjuje tudi literatura. Zgodovinar Antun Herljević je v svoji knjigi Ravna Gora iz leta 1965 podrobneje opisal priseljevanje v okolico Ravne Gore po odprtju Karolinske ceste.
Podobne ugotovitve navaja Antun Burić v drugi izdaji knjige Povijesna antroponimija Gorskog kotara u Hrvatskoj iz leta 1983, kjer izrecno omenja priseljence iz Slovenije:
Rovtarsko narečje
Posledica močnega slovenskega priseljevanja je opazna tudi v lokalnem govoru. V Ravni Gori in okolici se namreč še danes uporablja specifičen govor, ki meša kajkavsko in slovensko rovtarsko narečje. Na splošno pa je celoten Gorski kotar jezikovno in kulturno pod močnim vplivom slovenskega prostora.
Nadaljnje raziskave
Preko rodoslovnih raziskav poskušam najti povezave med posameznimi priimki na Hrvaškem in Sloveniji. Žal so se selitve dogajale ravno v času uvedbe cerkvenih matičnih knjig, zato je te povezave zelo težko potrditi.
Tukaj je nekaj idej za nadaljnje raziskovanje:
- Arhivi v Ravni Gori in na Idrijskem, ki bi dokumentirali priseljevanje.
- Stari trg pri Ložu ima kar nekaj "mojih" priimkov: Troha, Kordiš, Poje in drugi.
- Genetsko testiranje, ki bi pokazalo povezave po očetovi ali materini liniji pri posameznih priimkih.
