Y-kromosom DNK se skoraj v celoti deduje izključno z očeta na sina. V teoriji bi morala imeti oče in sin identičen Y-kromosom, vendar v naravi prihaja do naključnih napak pri kopiranju. Te napake povzročijo zamenjavo posameznih nukleotidov (baz A, T, C ali G), kar ustvari novo genetsko različico ali mutacijo.
Ravno te genetske različice so osnova za genetsko rodoslovje. Ker si določene skupine moških delijo enake mutacije, jih razvrščamo v t.i. haploskupine. Ko genetik potrdi, da si vsaj dva posameznika delita isto specifično različico, se določi nova veja na svetovnem družinskem drevesu. Haploskupine se poimenujejo s črko glavne linije (npr. R, I, J...) in kodo specifične mutacije (SNP), ki predstavlja točno določeno točko v DNK verigi, kjer je prišlo do spremembe (npr. R-Y1382).
Te genetske različice omogočajo, da se sestavi genetsko rodoslovno drevo haploskupin. Primer takega drevesa je prikaz Očetne linije (Y-DNK) na strani Slovenski genetski atlas.
Spodaj je prikazano Y-DNK drevo haploskupin, kamor je umeščen moj najstarejši prednik po očetni liniji: Jakov / Jakob Renka (r. 1764).
Prva določena haploskupina je bila R-Y1392, ki je bila ocenjena na podlagi atDNK testa. Skupni prednik te skupine naj bi živel okoli leta 314 pr. n. št.
Natančnejša analiza s testom Big-Y 700 pri FamilyTreeDNA pa je odkrila precej novejšo haploskupino R-Y35453, katere skupni prednik naj bi živel okoli leta 721 n. št.
Ena najbolj fascinantnih možnosti Y-DNK testiranja je sledenje migracijskim potem od t.i. "Y-kromosomskega Adama" do danes. S pomočjo arheogenetike (analize ostankov iz arheoloških najdišč) lahko ocenimo, kje so se moji predniki gibali skozi tisočletja.
V zgornjem posnetku so prikazane migracije, ki so jih opravili moji predniki po očetni liniji, preden so se naselili na današnjem območju. To so torej tisti "praslovani", ki so v genih prinesli svojo dediščino v naše kraje (ki jih opeva Zoran Predin v svoji znameniti pesmi).
Podobno kot pri avtosomnih testih, tudi pri Y-DNK iščemo ujemanja z drugimi testiranci. Razlika je v tem, da Y-DNK ujemanje pomeni, da imata osebi skupnega prednika izključno po neprekinjeni očetni liniji.

Zaenkrat sem odkril bližnjega sorodnika, čigar predniki izvirajo iz Predmeje pri Ajdovščini, danes pa živijo v ZDA. Z njim si delim skupnega moškega prednika iz leta 721 n. št. (R-Y35453). To približno sovpada z obdobjem prihoda Slovanov na naše ozemlje. Čeprav imava različna priimka (Velikonja in Renko), to ni nenavadno, saj so se stalni družinski priimki pri nas uveljavili šele veliko pozneje.
Prav tako si na haploskupini R-BY32501 delim prednika (okoli leta 569 n. št.) še s tremi osebami iz Slovenije in Italije. Eden od njihovih potomcev je tudi kolega rodoslovec pri SRD.
Preko Y-DNK ujemkov sem tako spoznal svoje daljne bratrance in sestrične. Naše povezave sicer nismo mogli potrditi z rodoslovno raziskavo matičnih knjig, je pa sorodstvo potrdila Y-DNK analiza.
Pomemben podatek Big-Y testa so t.i. privatne različice (Private Variants). To so mutacije, ki so zaenkrat potrjene le pri meni.

Trenutno imam 8 privatnih različic. To so genetske različice, ki čakajo, da se testira še nekdo z isto mutacijo, kar bi omogočilo definicijo nove, še mlajše haploskupine, ki bi si jo delil s to osebo.
Moj naslednji cilj je testirati čim bolj oddaljenega moškega sorodnika iz linije Renko/Renka. Če bi se ta oseba testirala, bi njeni rezultati pomagali "pretopiti" moje privatne različice v uradno haploskupino. S tem bi genetsko drevo časovno približali obdobju med letoma 1000 in 1500 n. št. To bi bil ključen most med genetskimi izsledki in mojimi pisnimi viri, ki segajo nekje do leta 1600.
Prav tako si želim raziskati druge očetne linije v svojem drevesu (npr. Rakar, Jekovec, Pezdirc). Za te linije moram najprej identificirati živeče moške potomce in jih spodbuditi k testiranju. Za začetek bi bil primeren osnovni Family Finder ali Y-DNK test (npr. Y-37) za potrditev linije, pozneje pa morebitna nadgradnja v Big-Y 700 za natančno umeščanje na časovno os.