Mitohondrijski DNK se z matere prenaša na vse njene otroke, vendar ga naprej na svoje potomce prenašajo izključno hčere. Podobno kot pri Y-DNK se tudi pri mtDNK občasno zgodijo naključne mutacije, ki omogočajo razvrščanje posameznikov v mtDNK haploskupine. Ker mtDNK mutira precej počasneje kot Y-DNK, so te skupine pogosto širše in časovno segajo dlje v preteklost.
Te genetske različice omogočajo, da se sestavi genetsko rodoslovno drevo haploskupin. Primer takega drevesa je prikaz Materne linije (mtDNK) na strani Slovenski genetski atlas.
Spodaj je prikazana umestitev moje najstarejše znane prednice po neposredni materni liniji, Ane Simonič (r. 1764), na mtDNK drevesu. Moja haploskupina je H5r, njen skupni prednik pa je ocenjen na približno leto 476 pr. n. št.
Ker skupni prednik haploskupine H5r živi tako daleč v preteklosti (5. stoletje pr. n. št.), je število oseb s tem ujemkom precejšnje, iskanje konkretnih stičnih točk v zadnjih nekaj stoletjih pa zahtevno. Seznam in razporeditev sorodnikov, ki prav tako izhajajo iz haploskupine H5r, si lahko ogledate na povezavi.
Trenutno imam 20 ujemkov na kodirajoči regiji, 22 ujemkov na HVR2 in 111 ujemkov na HVR1. Najbolj zanimivi so iz prve skupine, saj so najbližji (na ravni H5r).
Preko projekta Slovensko poreklo sem identificiral naslednje sorodnike moje prednice Ane Simonič (r. 1764) iz Semiča:
Naslednji ujemki (po poreklu tudi iz Slovenije) pa še niso v projektu Slovensko poreklo:
Z njimi sem preko platforme FamilyTreeDNA vzpostavil stik in jih povabil, da se pridružijo projektu Slovensko poreklo.
V raziskovanje materne linije sem do sedaj vložil manj časa kot v očetno linijo. Genetsko raziskovanje materne linije je dodatno oteženo zaradi dejstva, da se priimki v vsaki generaciji (ob poroki matere) spremenijo, kar hitro zaplete iskanje povezav v pisnih virih.
Moj cilj za prihodnost je identificirati in testirati potomce drugih ženskih linij v mojem družinskem drevesu, da bi pridobil širšo sliko o migracijah svojih prednic.